Najbolj razvite občine Slovenije

Pet slovenskih občin je doseglo zelo visoko stopnjo razvitosti. Tako pokaže naša posebna analiza razvitosti občin, ki smo jo pripravili s pomočjo kazalnikov sistema ISSO. Na prvem mestu je - kar ni posebno presenečenje - prestolnica Ljubljana. Sledijo ji Trzin, Komenda, Cerklje na Gorenjskem in Naklo.

Kaj odlikuje te občine? Visoka stopnja doseženega razvoja na različnih področjih od življenjskega standarda, prek razvitega gospodarstva, pa do socialne kohezije in varovanja okolja. Analiza združuje 32 kazalnikov z vseh osmih področij, ki jih sicer pokriva sistem ISSO. Nekaj kazalnikov, ki merijo blaginjo in stopnjo gospodarskega razvoja, ima dodatno utež.

36 občin: visoka stopnja razvitosti.

Poleg petih občin, ki posebej izstopajo, lahko o visoki stopnji razvitosti govorimo še pri 36 krajih. Po regijah močno izstopata osrednjeslovenska in gorenjska: od 41 najbolj razvitih občin jih je 13 v osrednjeslovenski in 12 v gorenjski statistični regiji. Zelo dobro se odreže severnoprimorska regija s sedmimi visoko razvitimi kraji. Po dva sta še v jugovzhodni Sloveniji ter v obalno-kraški in primorsko-notranjski regiji. Zahodni del Slovenije torej izrazito odstopa. Edini vzhodnejši kraj, ki sodi po merljivih kazalnikih med močno razvite, je mestna občina Celje na 41. mestu. Na Dolenjskem močno izstopa Novo mesto na skupno sedmem mestu.Maribor na 74. mestu sodi po merljivih kazalnikih med povprečno razvite občine.

Razlika z ISSO analizo.

V čem se ta pregled najbolj razvitih krajev Slovenije ločuje od drugih, podobnih kazalnikov? Najprej seveda kar od naše običajne analize razvojnega položaja občin ISSO? Posebnost analize ISSO je v tem, da združuje tri poglede: na doseženi razvoj (kazalniki stanja), na razvojno dinamiko (kazalniki dinamike) ter na razvojno pomembne aktivnosti občine (kazalniki aktivnosti). Pregled najbolj razvitih krajev izpušča dinamiko in aktivnosti ter se osredotoča na doseženo raven razvoja.

In kazalnik razvitosti ministrstva za finance?

Kot merilo razvitosti v javnosti zelo radi posegajo po indeksu, ki ga je izdelalo ministrstvo za finance. Zakaj se nismo zadovoljili s tem indeksom in smo oblikovali novega? Ker je indeks ministrstva za finance pripravljen posebej za specifični namen - za razporejanje razvojnih sredstev - in ne za celovito presojo razvojnega stanja. Prav zato nekatera področja zanemarja in vključuje nekatere poglede, ki so za celovit pretres manj pomembni (npr. število kulturnih spomenikov ali poseljenost). Po drugi strani indeks ministrstva povsem izpušča celotno področje izobrazbe.

Skupaj vključuje indeks ministrstva deset raznorodnih kazalnikov: dohodke prebivalcev, število delovnih mest, dodano vrednost gospodarstva, staranje, stopnjo delovne aktivnosti, poseljenost kraja, območja z zaščito Natura 2000, delež stanovanj s priključki na kanalizacijo ter število kulturnih spomenikov in objektov. Kot smo omenili, naš indeks vključuje 32 kazalnikov. Med temi so na primer tudi stopnja finančne samostojnosti občine (po našem mnenju zelo pomemben pokazatelj razvitosti), razvitost podjetništva (število podjetij na 1.000 prebivalcev), investicije v gospodarstvu, delež hitro rastočih podjetij, poleg števila tudi strukturo delovnih mest, izobrazbeno strukturo in druge kazalnike izobrazbe, indeks bega možganov ter kazalnike s področja zdravja, okolja in socialne kohezije.