Člani Tenis kluba Kozje na vrhu Slovenije

Društvo Tenis klub Kozje v letu 2019 praznuje dvajset let od uradne ustanovitve društva in v počastitev okrogle obletnice načrtujemo nekaj odmevnih aktivnosti. Prvo izmed njih smo izvedli v prvem tednu septembra, ko smo se podali na najvišjo slovensko goro in na njej prešali grozdje.

Ideja o pohodu na Triglav in prešanju grozdja na njem je med člani društva zorela nekaj let, na lanskem občnem zboru pa smo sklenili, da jo bomo izpeljali ob okrogli obletnici društva. Prvotno predvideni termin je bil konec avgusta, vendar vreme takrat ni bilo najbolj ugodno, zato smo projekt prestavili v začetek septembra. V sredo 4. septembra zjutraj se nas je sedem članov društva s kombijem odpeljalo proti Gorenjski. V Ljubljani se nam je pridružil še član Planinskega društva Atomske toplice Podčetrtek Zvonko Ivačič, ki nam je s svojimi izkušnjami svetoval in pomagal pri izpeljavi zadane naloge.

Po kavici v Mojstrani smo se podali na vzpon iz doline Krme. Zvonko nas je usmerjal in po slabih petih urah in nekaj žuljih na nogah smo se povzpeli do Triglavskega doma na Kredarici. Ker smo si zadali, da bomo na Triglavu prešali grozdje, smo s sabo v nahrbtnikih seveda nesli še majhno prešo, grozdje in tudi harmoniko. Vreme je bilo res lepo, brez enega oblačka in ne prevroče. Na Kredarici smo se odločali, ali že isti dan nadaljevati na Triglav in izpeljati predviden prešanje ali to raje narediti naslednje jutro. Na koncu smo se odločili, da bomo to izvedli v četrtek zjutraj. Ker pa se je Zvonko odločil, da bo v sredo popoldan vseeno šel do vrha Triglava, so se mu pridružili še Primož Pečnik, Bojan Dobravc in Matija Pečnik. Za slednja dva je bil to prvi vzpon na Triglav, zato seveda pri Aljaževem stolpu ni šlo brez krsta – z vrvjo po zadnji plati. Po povratku na Kredarico je Bojan raztegnil meh svoje frajtonarice in dobra volja v Triglavskem domu je bila zagotovljena.

Po ne ravno kvalitetnem, a vendarle okrepčilnem spancu na skupnih ležiščih, smo se v četrtek zjutraj po zajtrku odpravili na vrh Triglava. Tokrat smo se tja podali v kompletni zasedbi, tako da smo se že omenjeni četverici pridružili še Toni Hostnik, Jože Zajc, Ivica Krošelj in Roman Gradišek. Vreme je bilo tudi v četrtek izredno lepo in vzpon je minil brez posebnosti. Ob prihodu na vrh do Aljaževega stolpa smo si nadeli priložnostne majice, krstili še Jožeta in Ivico, nato pa je Bojan iz nahrbtnika potegnil harmoniko in pesem je zadonela še na najvišji točki Slovenije. Pritegnili smo še ostale planince in vzdušje je bilo res prešerno. Sledilo je še prešanje grozdja. Kot predsedniku društva mi je pripadla čast, da sem na vrhu Triglava odrezal grozdje, ga dal v prešo in nato stisnil. Iz preše je pritekel sladek mošt, ki smo ga natočili v kozarce in na vrhu Triglava nazdravili z njim. Nekaj pa smo ga odnesli s sabo še v dolino in pričakujemo, da bomo donegovali okoli dvesto litrov Kozjanske Aljaževe kapljice. 

Šalo na stran, po prešanju smo pospravili vse za sabo in se vrnili nazaj na Kredarico. Tudi sestop je minil brez posebnosti in po krajšem postanku pri koči smo nadaljevali v dolino. Pot nazaj se je kar vlekla, zato smo bili nekateri res veseli, ko smo zagledali naš kombi. Na poti nazaj smo se ustavili še na poznem kosilu oziroma zgodnji večerji in se v večernih urah vrnili v Kozje, veseli, da smo uspešno izpeljali, kar smo si zadali.

Roman Gradišek