Cerkev Zagorske Matere Božje

Sredi vasi stoji mogočna zgradba – cerkev Zagorske Matere Božje. Po legendi naj bi na tem mestu, že v času sv. Eme Krške (v 11. stoletju) stala kapela. Nad glavnim vhodom naletimo na letnico 1661, vendar je cerkev starejša, saj o tem priča majhna nekdanja kapela sv. Duha ali “celjska kapela” na južni strani cerkve, ki je gotsko obokana, na sklepniku pa je izklesan celjski grb s šest krakimi zvezdami. Tudi Valvasor navaja cerkev kot celjsko ustanovo, sicer pa je cerkev prvič omenjena leta 1458. Cerkev v Zagorju je baročno opremil Ignac Marija grof Attems (1649–1732), lastnik gradov Hartenstein (Pilštanj) in Podčetrtek. Freske je poslikal mojster Anton Lerchinger s prizori Marijinega kronanja, evangelistov, skupine ubogih in potrebnih pomoči, naslikal pa je tudi grofa Attemsa kot jetnika. V plitvih vdolbinah sta naslikana dva stranska oltarja, in sicer Sv. Lenarta, Uršule in Marjete, ki sta zakrita z misijonskim križem in plastiko sv. Uršule. Stranski kapeli sta namenjeni sv. Jožefu, sv. Družini in sv. Dizmi.

Veliki oltar je iz 18. stoletja in ga je izdelal umetnik iz Laškega – Janez Gregor Božič. Na njem kraljuje mnogo starejši Marijin kip, ki je obdan z angelčki, nad njo pa Bog Oče s sv. Duhom. Cerkev ima tudi lepe baročne orgle, ki so razvite v prostor in višino. Kronajo jih trije igrajajoči angeli, katerih srednji drži notni listek z letnico 1731, ob strani pa jih krase bogato razvita akontova krila. Orgle so delo Celjana Antona Janešeka iz leta 1731. Povečal jih je Mihael Rupnik iz Medvedovega sela (danes Kristan Vrh) leta 1867. Do leta 1867 je bilo okoli cerkve pokopališče, nato pa so ga prenesli na sedanje mesto. Obzidje in eskarpo so popravili leta 1876. Obzidje je še danes tako močno, da je verjetno včasih služilo tudi za obrambo.

Tudi nastanek te cerkve je povezan z legendo oziroma z družino Attems. Sem so namreč hodili na lov in to v času turških vpadov. V enem izmed osvajalskih turških pohodov, so v Zagorju tudi ujeli grofa Attemsa in ga odpeljali v ujetništvo v Turčijo. Grof Attems se je zaobljubil, da bo, če bo rešen iz turških zaporov, zgradil v Zagorju cerkev. Ko je prišel iz ujetništva, je držal besedo in se dela temeljito lotil. Nastal je čudovit, tudi umetniško pomemben duhovni hram. Obstaja pa tudi druga legenda, zapisana je v župnijski kroniki iz leta 1872. Po njej naj bi se grofu Attemsu in njegovi ženi prikazala Marija in jima ukazala, naj zgradita v Zagorju cerkev v njeno čast. Tega nista storile takoj in Marija se jima je prikazala še dve naslednji leti, nakar sta jo vendarle zgradila.

Romarji so vedno bolj trumoma prihajali k Zagorski Materi Božji in prosili za vsakovrstno pomoč. Resničnost tega dokazujejo freske v notranjosti cerkve. V cerkvi je navzočih tudi veliko zahvalnih tabel in drugih dokazov hvaležnosti Materi Božji. Romarji danes v večjem številu prihajajo k Zagorski Materi Božji dvakrat letno. Še posebno veliko romarjev pride na 7. velikonočno nedeljo, kar je znano kot ”zagorsko ali štajersko romanje.” Drugo veliko romanje je na nedeljo v avgustu pred Sv. Lovrencem in se imenuje “leskovško romanje.”

Vredno si je ogledati še dve podružnični cerkvi, in sicer cerkev sv. Magdalene, ki je v bližini župnijske cerkve in cerkev sv. Andreja v Pokorni vasi blizu Prevorja. Sv. Magdalena je prvič omenjena leta 1545. Ladja je imela sprva raven lesen strop. V 17. stoletju je bila cerkev zapuščena, med leti 1740 – 1746 so jo temeljito obnovili in na novo posvetili. Ob koncu 20. stoletja so jo ponovno obnovili.