Trško naselje Podsreda

Današnja Podsreda je zanimiva trška naselbina s tradicionalno trško parcelacijo. Tlorisna zasnova naselja ima lijakasto obliko. Osrednjo ulico z obeh strani obrobljajo trške hiše, ki so z daljšo stranico obrnjene na trški prostor in tako tvorijo »fasadni« plašč trga. Gospodarska poslopja in pomožni objekti so razporejeni za stanovanjsko hišo, na zunanjem pasu naselja. Pri večini trgov se je ta trška arhitektura ohranila. Podsreda je leta 1798 v celoti pogorela. Prebivalci so nato hiše in poslopja ponovno pozidali in tako se je ohranila izjemna srednjeveška urbanistična zasnova, ohranjene so tudi značilne pritlične in enonadstropne hiše. Niza stanovanjskih hiš z gospodarskimi poslopji ob osrednji cesti zaključuje cerkev z dominantnim zvonikom. Omeniti je potrebno še posebno kvaliteto, ki jo predstavlja naselbina s svojo lego v krajinim kar najbolje dojamemo s pogledom s podsredškega gradu.

Naselje Podsreda se je razvilo pod okriljem podsredškega gradu. Kakor se je pri trških naseljih, ki so bila načrtno postavljena, običajno dogajalo, ima tudi trg Podsreda svojega predhodnika v sejemski vasi. Nahaja se nekoliko južneje od današnje Podsrede (novega trga) in se imenuje Stari trg. Zanimiv je nastanek imena kraja. Prvotno krajevno ime Herberch izvira iz oznake popotnega prenočišča, zavetišča, nad katerim je že v 12. stoletju nastal istoimenski grad. Kraj je najprej spadal pod posest Breško-Seliških gorfov, po letu 1072 pa pod posest škofije Krka. Kot trg je Podsreda omenjena že leta 1377, z običajnimi trškimi pravicami in privilegiji, na kar spominja še danes ohranjen sramotilni steber – pranger. Sedanje ime je trg Podsreda torej dobil kot trška naselbina na račun svojega tržnega in sodnega dneva ob sredah.

Sramotilni steber je bil nekdaj zunanji znak trških pravic določenega trga. V Podsredi stoji nasproti nekdanje županove hiše. Nižje sodstvo, ki so ga lahko izvrševali v trgih, se je pogosto posluževalo sramotilnih kazni. Prestopnik, ki je izvršil lažji prestopek, je bil javno izpostavljen. Priklenili so ga k sramotilnemu stebru, steni, križu, na sramotilne odre, klade, k sramotilnim klopem. Kaznovanje je trajalo od 1–2 uri, včasih tudi celi dan. Poleg prangerja je visela tabla, na kateri je bilo napisano prestopnikovo ime, njegov prestopek in kazen. Ljudje so prestopnikovo trpljenje zavedno opazovali, nemalokrat so ga zasmehovali, psovali, obmetavali s kamenjem, blatom in drugo nesnago. Da je bila sramota čim bolj poznana, so kazen izvrševali zlasti ob trških dneh. Pranger nosi letnico 1667, svoj sloves pa si je v dobršni meri pridobil ob koncu 19. stoletja in v začetku 20. stoletja, ko je bil ukraden in odpeljan iz Podsrede v takratni Sv. Peter pod Sv. Gorami. Ob tem dogodku je nastala prangerska pesem, ki opisuje dogajanje tudi o tem, kako se je vrnil v Podsredo. Kozjanski pak je podsredški pranger v letu 1991 delno rekonstruiral in v celoti obnovil.

Kot trg se prvič omenja leta 1377 na kar spominja še danes ohranjen sramotilni steber – pranger. Današnja Podsreda je zanimiva trška naselbina s tradicionalno trško parcelacijo. S svojo lego v prostoru sodi med nekaj izbranih območij izjemnih kulturnih krajin. Po bližnji okolici Podsrede nas pelje pešpot Podsreda, ki povezuje naravne in kulturne zanimivosti, en odcep pešpoti vodi po gozdu do gradu Podsreda. Med zanimivosti vredne ogleda spada še pranger, rastlinska čistilna naprava, prestol Carjeviča in cerkev sv. Janeza Krstnika ter Slovensko-bavarska hiša s kipom Antona Aškerca.