VEZI NARAVE – projekt ohranjanja biotske raznolikosti

Zavod RS za varstvo narave izvaja projekt VEZI NARAVE, ki predstavlja izziv ohranjanja in obnove biotske raznolikosti za prihodnje generacije in ozaveščanje o vlogi, ki jo ima narava za dobrobit ljudi.

Namen projekta je izboljšati življenjski prostor tarčnih vrst na Natura 2000 območjih Sotle, Kolpe, NP Risnjak, Radenskega polja in kanjona Kamarčnik.  Dvigniti želijo raven ohranjenosti življenjskega prostora vidre, rogača, hrastovega kozlička, travniškega postavneža, močvirskega cekinčka in dvoživk z vzpostavitvijo trajnostnih struktur za dolgoročno ohranjanje biotske pestrosti. Ker se bodo aktivnosti izvajale na različnih lokacijah v Sloveniji kot na Hrvaškem, bodo v projekt vključeni številni deležniki. Lokalno prebivalstvo, lastniki parcel in učitelji bodo vabljeni na inovativni izobraževalni program, ki bo posameznikom približal prakso upravljanja v območjih Natura 2000. Vzpostavljena bosta centra narave Šica na Radenskem polju ter Sotla v Rogaški Slatini, kjer bodo notranji prostori namenjeni interpretaciji narave. Na območju naravnega spomenika Zelenjak ob Sotli in kanjona Kamarčnik pa bosta vzpostavljeni interpretacijski dostopni točki.

Na našem območju si trenutno prizadevajo za ohranitev rogača.

Danijela Kodrnja, ZRSVN:
Rogač, to je dobro prepoznan hrošček, ki v poletnih večerih nerodno poletava naokoli. Je največji hrošč v Sloveniji, ki s svojimi »kleščami« prestraši marsikaterega otroka. Ampak v resnici je hrošček popolnoma nenevaren, saj svoje klešče uporablja za osvajanje samic in včasih za obrambo pred tekmeci. 

Odrasli rogači (Lucanus cervus)  se prehranjujejo z drevesnimi sokovi. Njihove ličinke se prehranjujejo z glivami in razpadlim materialom, kot je razpadel les.

Novodobni problem je, da tem markantnim hroščem primanjkuje trohnečih dreves. V okviru potekajočega projekta »Vezi narave« (izvaja se v okviru programa Interreg V-A Slovenija- Hrvaška 2014-2020, ki je podprt s strani Evropske unije in sofinanciran s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj) smo naravovarstveniki postavili 50 gnezdišč za rogače v Obsotelju. Njim namenjene »hiše« so sestavljene iz delno trohnečega hrastovega lesa nameščenega v dveh nadstropjih. Pomaknjena so v večinoma osončeno nizko grmičevje v bližini vitalnih hrastov skriti pred radovednimi človeškimi očmi.

Gnezda so v dogovoru z lastniki postavljena večinoma na privatnih zemljiščih in v ta namen se javno zahvaljujem vsem dobrosrčnim lastnikom za privolitev koriščenja  zemljišča. Zahvaljujem se v imenu vseh rogačev in drugih živali in rastlin, ki bodo zasedla še tako potreben nov življenjskih prostor. Hvala!

Niso pa gnezdišča edina aktivnost, ki jo bomo naredili v okviru projekta. V prihajajočih mesecih bomo sadili hrastove sadike in odkupili stare, debele hraste z že kakšno posušeno, odlomljeno vejo. Najbrž se sprašujete zakaj bomo to počeli? Vse zaradi izboljšanja življenjskega prostora hroščev, kot sta rogač in hrastov kozliček, posledično tudi za ptice duplarice, netopirje in druge nevretenčarje. Cilj odkupa je, da lastnik drevesa ne poseka in ostane v gozdu. Zadali smo si tudi, da bomo posadili sadike hrastov in s tem dolgoročno poskrbeli za potencialno naselitev omenjenih hroščev.

Če smo v vas vzpodbudili željo po sodelovanju in živite v 250 metrskem pasu ob Sotli in njenih pritokih (Nezbiški in Tinski potok, Buča, Bistrica ter Mestinjščica) v občinah Rogaška Slatina, Podčetrtek in Bistrica ob Sotli ter bi želeli na svoji parceli posaditi sadiko hrasta v namen dolgoročnega zagotavljanja življenjskega prostora hroščev, nas kontaktirajte. Prav tako, če imate oziroma veste za kakšen star hrast obsega nad 80 cm in še v kratkem ni namenjen za posek.  

Kontaktirajte nas lahko na telefonsko številko (03) 4260 343 ali po elektronskem naslovu zrsvn.oece@zrsvn.si.