Arheološka dediščina Kozjanskega

Naseljevanje območja Kozjanskega se je začelo v prazgodovinskem obdobju, okrepilo pa se je predvsem v halštatskem obdobju, na kar so pokazali rezultati arheoloških raziskav opravljenih v preteklih desetletjih. Sledovi prazgodovinske naselitve so bili najdeni v Zagorju pri Lesičnem, kjer se je nahajala manjša naselbina. V času širjenja rimske kulture je Kozje sodilo pod jugovzhodni del province Norik, katere naselitveno strukturo sta oblikovali dve pomembnejši stranski cesti, ki sta se v bližini Kozjega križali. Tako se najdeni arheološki sledovi tega obdobja koncentrirajo predvsem v predelih, ki so danes prometna vozlišča, kot so na območju današnje občine Kozje ostanki naselbine Groblje na Bučah. Najmočneje je območje Kozjanskega zaznamovalo poznorimsko obdobje, saj je po arheoloških ostankih območje današnjega Kozjanskega dajalo podobo prave male poznoantične pokrajine, kjer so se nahajale najimenitnejše utrdbe vzhodnoalpskega prostora. Kozjansko t. i. malo poznoantično pokrajino je dopolnjevala utrdba na Velikem vrhu nad Osredkom pri Podsredi.