Plastika za enkratno uporabo je postal en najbolj problematičnih odpadkov. Skupaj z ribiškimi odpadki namreč prispeva h kar 70 % odpadkov, ki pristanejo v naših morjih, 80 % plastike v morjih pa izhaja s kopnega. V popisu za globalno akcijo World Cleanup Day 2018 so bili plastični odpadki prisotni kar na 4 od 5 odlagališč. Količine odpadne embalaže rastejo, delež kakovostne plastike pada, redno prihaja do težav pri prevzemanju, stopnja recikliranja je nizka, ponovna raba še redkejša, snovi pa redko zakrožijo večkrat. Z ozirom na vse to se Evropa in svet vedno bolj posvečata reševanju tega problema. Evropski parlament je tako konec oktobra sprejel ambiciozno direktivo za prepoved nekaterih plastičnih izdelkov za enkratno uporabo. Čas je, da se plastiki za enkratno uporabo posvetimo tudi v Sloveniji.
Ekologi brez meja so s tem namenom zagnali projekt Plastika naša vsakdanja, ki ga delno financira Ministrstvo za okolje in prostor. V Sloveniji manjka dobrih in aktualnih podatkov na področju ravnanja z odpadno plastično embalažo. Z raziskovanjem in informiranjem bodo zapolnili to vrzel ter razblinili več mitov, odpravili nerazumevanje razlik med različnimi vrstami plastike, pripomogli k preprečevanju nastajanja novih odpadkov, višji stopnji kakovostnega ločevanja in zavedanja o bolj trajnostnih alternativah. Zmanjševanje količin plastične embalaže namreč neposredno prispeva k manjši porabi energije in naravnih virov, posledično pa se zmanjšuje vpliv na podnebne spremembe.
Aktivnosti projekta
- E-priročnik “Košarica dobrin” – SURS-ovo košarico dobrin bodo nadgradili z okoljskim aspektom. Podrobno bodo popisali vrste embalaže življenjskih potrebščin (hrana, pijača, čistila in gospodinjski aparati) in predstavili možne alternative, ki se jih lahko poslužijo proizvajalci, trgovci in kupci. Priročnik bo prikazal različnost plastičnih materialov, morebiten vpliv na zdravje in izpostavil pomen strogega ločevanja plastičnih odpadkov.
- Sodelovanje s trgovci – trgovce bodo spodbudili, da se posvetijo embalaži izdelkov na njihovih prodajnih policah. Poseben vprašalnik za popis embalaže, ki bo vključeval podatke o količini in materialih, bo osnova za konkretne predloge izboljšav in preprečevanja nastajanja nepotrebne odpadne embalaže.
- Pregled podjetij, ki se ukvarjajo s plastično embalažo – z intervjuji in anketami bodo odgovorili na večkrat zastavljeno vprašanje – kaj se zgodi s plastičnimi odpadki, ko zapustijo dvorišča domov in podjetij. Tako bodo pridobili ocene o vrstah zbrane plastične embalaže po materialih ter stopnjah dejansko reciklirane odpadne plastične embalaže. Izsledki bodo predstavljeni v poročilu in na strokovnem dogodku. Odpravili se bodo tudi na teren in si ogledali dve slovenski podjetji, ki se ukvarjata s proizvodnim procesom recikliranja plastike, ter pripravili foto zgodbe in 3 krajše video posnetke o poti treh izdelkov od materiala do izdelka in ponovno do materiala.
- Razbijanje mitov – v povezavi s plastiko obstaja v družbi kar precej mitov. 10 izmed njih bodo razbili s pomočjo video materialov.
- Velikih 5 – vrečka, plastenka, embalaža za hrano, slamica in lonček za kavo na poti so najbolj vidni simboli naše ‘obsedenosti’ s plastiko. Skupaj z ambasadorji projekta Očistimo Slovenijo jih bodo upodobili v video posnetkih ter ob tem pripravili plakate in pasice z namenom brezplačne vsesplošne rabe.
- Zavezništvo – sodelovanja med organizacijami, ki se ukvarjajo s ‘plastičnimi vsebinami’, še ni bilo. Z namenom močnejše prisotnosti teh vsebin bodo vzpostavili slovensko platformo in se med drugimi aktivno povezali z nevladno organizacijo Greenpeace v Sloveniji znotraj mednarodne pobude Break Free From Plastic.
Projekt presega tipično miselnosti, da mora vse rešiti država, zakonodaja ali pa posamezniki sami, in direktno naslavlja tudi proizvajalce in trgovce.
