Bor Gradišek četrti na svetovnem mladinskem prvenstvu

V indijskem mestu Bangalore (originalno Bengaluru) je med 28. 9. in 6. 10. potekalo 12. svetovno prvenstvo za slepe in slabovidne šahiste v kategoriji šahistk in mladincev. Slovenijo je zastopal mladinec Bor Gradišek iz Kozjega, član Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Celje in Celjskega šahovskega kluba, ki je na prvenstvu osvojil četrto mesto.

Bor se je na pot proti Indiji, na kateri ga je spremljal oče Roman, odpravil sredi noči med 26. in 27. septembrom. Z GoOptijem do letališča v Benetkah sta prišla v zgodnjih jutranjih urah in se vkrcala na letalo za Pariz.  Krajšemu poletu v Pariz je sledil daljši, deseturni v Bangalore. Po zelo natančnih vstopnih formalnostih ju je pred letališčem čakal prostovoljec s svojim avtom, ki ju je odpeljal do hotela The Chancery Pavilion. Kljub zgodnji jutranji uri je bil promet zelo številčen in pregovorno kaotičen z obilico hupanja.  Do sobe v hotelu sta prišla ob pol treh zjutraj, kar pomeni, da je pot trajala več kot 24 ur, če prištejemo še 3 in pol ure časovnega zamika pa skoraj 28 ur. Po nekaj kratkih uricah spanja je sledila svečana otvoritev in tehnični sestanek. Že pred otvoritvijo sta ugotovila, da so organizatorji naredili veliko napako. Med zastave udeleženke so namesto slovenske obesili rusko zastavo. Isto so natisnili tudi na velik transparent pred hotelom in na tablico z Borovom imenom. Po protestu, kateremu se je pridružila tudi ukrajinska delegacija, so organizatorji obljubili, da bodo vse popravili in res so, že do drugega dne prvenstva. Po kosilu je sledil že prvi krog tekmovanja v katerem se je Bor pomeril z Kuanyshulyjem iz Kazahstana. Razmeroma neznan nasprotnik je odigral izredno natančno in premagal Bora. Da to ni bil slučaj je dokazal v naslednjih krogih, ko je bi prav tako zelo zanesljiv. Drugi dan je Bor igral proti Samu iz Indije. Šahisti iz Indije so bili najbolj številčni na prvenstvu, kar je seveda razumljivo, saj je država organizator z največjim številom prebivalcev na svetu tudi prava šahovska velesila, ki je v mesecu septembru zmagala na šahovski olimpiadi tako med šahisti, kot med šahistkami. Bor je tokrat zanesljivo zmagal in osvojil prvo točko. Tretji tekmovalni dan je bil na sporedu dvojni spored. V jutranjem krogu je Bor premagal še enega nasprotnika iz Indije Ashwina. Popoldan je igral proti drugi nosilki turnirja Julii Salomon iz Poljske. Po zanimivi in dolgi partiji, v kateri sta imela oba možnosti za zmago, se je končalo z remijem. Po slabi polovici prvenstva se je z dvema in pol točkama prebil na četrto mesto lestvice. Prvi oktobrski dan je bil prost in namenjen izletu. Organizatorji so udeležence odpeljali na ogled Sri Radha Krishna templja. Impozantna stavba je bila res vredna ogleda, svojevrstno doživetje pa je bila tudi vožnja z avtobusom po 6,7 milijonskem mestu do tja in nazaj. Po dnevu premora je Bor igral s Spionkowskim iz Poljske. Zmaga proti močnemu nasprotniku, ga je obdržala v boju za najvišja mesta ter prinesla dvoboj s prvim nosilcem. Racis iz Poljske je bil tretji že na mladinskem svetovnem prvenstvu pred dvema letoma v Franciji ter junija letos še četrti na članskem evropskem prvenstvu v Romuniji. S šahovskim rejtingom krepko čez 2100 točk je bil velik favorit, vendar je Bor z dobro igro iztržil remi. V sedmem krogu je bil Borov nasprotnik John Sujin iz Indije. Partija z najboljšim indijskim mladincem je potekala precej izenačeno. V končnici je Bor, ki je vedel, da mu remi v boju za prva tri mesta ne pomeni veliko, odigral na vse ali nič, kar je nasprotnik izkoristil in zmagal. S porazom je Bor zdrsnil na četrto mesto in tudi zmagi proti indijskima nasprotnikoma Omkarju in Rahulu v zadnjih dveh krogih nista pomagali, da bi se ponovno uvrstil med prve tri, saj si vodilni trije igralci niso privoščili nobene napake. Bor je tako ostal na nehvaležnem četrtem mestu, kar je odličen rezultat, ostaja pa malo grenkega priokusa, saj je bilo dosegljivo tudi mesto med prvimi tremi. Že kmalu po zaključni slovesnosti sta se Bor in oče odpravila proti domu. Pot nazaj ju je vodila z letalom do Amsterdama in nato do Benetk ter s kombijem do Celja. 

Vsekakor je bilo prvenstvo za oba lepa a tudi naporna izkušnja. Natrpan urnik sicer ni dovolil, da bi si razen že omenjenega templja ogledala še kakšne znamenitosti, sta pa vendarle prišla v stik z indijsko hrano, ki ju z močnimi in pekočimi začimbami sicer ni navdušila (čez govejo juho, krompir, pečenko in zeleno solato ga ni), pa tudi s tamkajšnjimi prebivalci, ki so bili vsi po vrsti izredno prijazni. Dosežen rezultat pa je vzpodbuda za prihodnja tekmovanja, saj bi lahko Bor, ki je star šestnajst let, nastopil še na naslednjih dveh mladinskih svetovnih prvenstvih.  (R.G.)